Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Psihoanalitski abecedarij: ŽELJA

V psihoanalizi želja ni ravno nekaj, česar bi si posameznik želel: nima veliko zveze s prijetnim ali z avtentičnostjo posameznika, prav nasprotno. Je antiteza principa ugodja in je vselej skrita v nenehnem ugibanju, kaj Drugi želi, da si mi želimo. 

Na kratko, želja je želja Drugega. Skozi odraščanje se identificiramo z različnimi Drugimi. Najprej, pravi shema, z materjo in/ali očetom. S tem pretokom libida na zunanji objekt si prisvojimo nekatere vzorce, principe, podobe, introjiciramo pa tudi njihove prepovedi, zapovedi ter želje, ki s tem postanejo naš Nadjaz in naše želje. 

Ko za nas prvi veliki Drugi izoblikuje podobo, v kateri nas vidi kot ljubezni vrednega, se mi identificiramo s to podobo, ki postane naša želja po ljubezni. Opravka imamo torej z dvojno fikcijo, fikcijo Drugega o nas in našo o fikciji Drugega. Odtod enigmatično nelagodje želje kot tistega, kar se realizira v ljubezni, kjer, pravi teorija, daš tiso, česar nimaš, nekomu, ki ne obstaja.


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument dostavite na mejl!
RSS

Neprostovoljni krvodajalci

Ko govorimo o testiranju na živalih, si radi predstavljamo trpeče miši, zajce in podobna mehka, ljubka bitja. Le malokdo pa ve, da zdravila za injiciranje že desetletja testiramo na bakterijske endotoksine tako, da se zanašamo na kri nenavadne živali – živega fosila ostvarja – in to kljub temu, da nadomestek obstaja že 15 let.

Ostvarje za puščanje krvi nalovijo v morju, kamor jih po postopku vrnejo, a so ocene njihove smrtnosti pri tem tudi do 30 %. Znanstveniki iz Singapurja so razvijali in na prelomu tisočletja lansirali biotehnološko alternativo, ki pa se je rigidna farmacevtska industrija začenja posluževati šele sedaj.

Trpljenje živali za dobrobit ljudi je zahtevno etično vprašanje, a dobro je videti, da se stvari vsaj v tem primeru premikajo. Pa četudi iz ne čisto pravih razlogov: Eli Lilly je po nadomestku ostvarjeve krvi posegel (tudi) zato, ker je pričel z načrtovanjem nove tovarne na Kitajskem, kjer populacija ostvarjev upada – in če jih zmanjka, je to seveda slabo za biznis.


Okupacija Socotre

Socotra je otočje v Arabskem morju, ki pripada Jemnu, od leta 2008 pa je zaščiteno pod okriljem Unesca. Že tretje leto pa tiho in nevidno polzi v roke Združenih arabskih emiratov.

ZAE so sprva Socotri pomagali po uničujočih ciklonih, ki so novembra 2015 prizadeli otok, saj Jemen zaradi vojne ni bil sposoben nuditi pomoči. Pomagali so obnoviti uničeno infrastrukturo, od takrat pa postopoma krepijo svojo prisotnost in vpliv. Predsednik Hadi naj bi pred umikom leta 2015 Socotro za 99 let dal v najem Abu Dabiju. V preteklih dneh pa so ZAE prevzeli nadzor nad letališčem in pristanišči ter povečali število svojih vojakov na otoku.

ZAE imajo velike ekonomske in vojaške interese zaradi pomembne lege Socotre, saj mimo otoka potekajo trgovske poti, ki povezujejo Sredozemlje in Indijo. Vojna v Jemnu je zalivskim državam omogočila, da na novo vzpostavijo ravnotežje moči. Po pričevanjih z otoka pa ZAE pripravljajo referendum, na katerem bodo odločali o odcepitvi od celinskega dela Jemna.


Počitnice v času kapitalizma

Približuje se sezona potovanj in počitnikovanj. Medtem ko se vsi bolj ali manj trudimo doživeti nov kraj kar se da pristno in nihče ne želi biti tipičen turist, se povečuje tudi popularnost ekoloških, zemlji prijaznih dopustniških destinacij in dejavnosti.

V tem tednu je bila objavljena nova raziskava, ki zaskrbljujoče kaže, da so izpusti ogljikovega dioksida zaradi turizma kar trikrat večji od predvidenih. Turisti iz naravi najbolj prijaznih, tehnološko najrazvitejših in najbogatejših držav med svojimi počitnicami trošijo največ in posledično puščajo največ karbonskih odtisov. Naval na najpopularnejše kraje uničuje naravne habitate, koralne grebene, rajske plaže in divje parke.

Četudi turizem marsikateri državi pomeni primaren vir dohodka, se moramo zavedati posledic svojih avantur in se tudi na potovanjih obnašati trajnostno; izogibati se letalom, trošiti preudarno in živeti prijazno do narave. 


Zaporniško delo

55 odstotkov vseh zapornikov v Sloveniji je zaposlenih. Obsojenci lahko delajo v okviru hišnih del, v javnih gospodarskih zavodih in v zasebnih podjetjih.

A pripadajo jim le omejene pravice iz delovnega razmerja. Ne teče jim delovna doba in niso vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje. Dobijo četrtino povprečne plače za enakovredno delo zunaj zapora. V 2017 je bilo najnižje mesečno izplačilo 48 evrov in najvišje 227.

Delo je vsekakor pomembno, ker lahko zapolni dolge zaporniške dni in naredi prestajanje kazni lažje, poleg tega pa zapornikom omogoči razvijanje strokovnih sposobnosti. Vendar so omejitve delavskih pravic zapornikov neupravičene in še posebej problematične v primerih, ko je delodajalec zasebno podjetje. Tak primer je nemško podjetje JMW Fire, ki je leta 2013 prevzelo upravljanje tovarne gasilske opreme na zaprtem oddelku v Dobu. Država je s podjetjem, ki je leta 2016 imelo 300 000 evrov čistega dobička, sklenila pogodbo o plačilu obsojencev 1,51 evra na uro.