Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Psihoanalitski abecedarij: LAPSUS

Lapsus je napaka v govoru, spominu, pa tudi napačno branje, nenavadna pozabljivost, situacija, ko slišimo nekaj drugega od izrečenega ali založimo kakšen predmet. Skratka, gre za vsakodnevne, navidez banalne dogodke, ki pa po Freudu omogočajo dostop do nezavednega.

Lapsuse je analiziral na podoben način, kot se je lotil interpretacije sanj; ne kot slučajne, brezpomenske dogodke, pač pa kot simptomatične preboje potlačenih motivov v ospredje. Tovrstne napake ne morejo biti nevtralne, saj je naše nezavedno tisto, kar se je odločilo za zamenjavo neke konkretne besede za drugo konkretno besedo.

Analitik tako v pacientovem lapsusu poskuša razvozlati motivacijo, ki je za nezavednim izborom vsebine napake, in ta je v psihoanalizi ponavadi seksualne narave. Seveda gre za seksualno idejo, ki je prepovedana, pa se je s pomočjo lapsusa prikradla na dan, kar lepo ponazori tudi poznana šala: Freudian slip is when you say one thing, but mean your mother.


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument dostavite na mejl!
RSS

Nas peče zgaga ali vest?

Pred vrati so prazniki, z njimi pa nova različica oglaševalske ofenzive iz Rogaške, ki namiguje, naj se vendar brez skrbi nažiramo, bomo že z Donatom Mg pogasili. Že prav, da zgago blažimo z naravnim proizvodom očetnjave, pa vendar, ali ni sramotno, da moramo svoje preobjedanje post festum zdraviti – na kakršen koli način že?

Tudi če starorimski bogataši nikoli niso zares bruhali po objestnih pojedinah: v zadnjih desetletjih je s kapitalizmom vzklilo obdobje obilja hrane za vse, ne le najpremožnejše. Ob praznikih so se tako zgodovinski vzgibi pojedin, v smislu družabnega povezovanja in slavljenja tradicij, izpridili v korist “bomo, ker lahko.”

V ozadju takega razmišljanja vidimo vseprisotni vzorec individualizma: “lahko si privoščimo,” za posledice bomo skrbeli kasneje. Ne gre pa spregledati še enega vidika: po mastni in sladki hrani, kakršna za praznike prevladuje, najraje posegamo, ko smo pod stresom. A kaj ga povzroča – ritem življenja, zaradi katerega praznike rabimo – ali kar prazniki sami?


Rudniki sljude

Sljuda je mineral, ki nas stalno obkroža, a se niti ne zavedamo, da obstaja. Je dober termični in električni izolator, ki se svetlika. Zaradi teh lastnosti je zelo uporaben pri izdelavi elektronskih naprav in kozmetičnih izdelkov. Najdemo ga v fenih, toasterjih, budilkah, zobni pasti, šminkah, računalnikih, barvilih ...

Sljuda v prahu škodi našemu zdravju, v rudnikih v Indiji in na Šrilanki pa delajo tudi otroci. V ilegalnih rudnikih na severovzhodu Indije pridelajo 25 % vse sljude, v njih pa dela 20 000 otrok. Zaradi slabega nadzora se tako v dobavni verigi znajde tudi sljuda, ki so jo nakopali otroci. Pri Lushu so se zato odločili, da bodo pri izdelavi kozmetičnih izdelkov od začetka leta uporabljali zgolj sintetično sljudo, saj dobavitelj naravnega minerala ni mogel jamčiti, da pri pridelavi ne sodelujejo otroci.

Po podatkih Mednarodne organizacije dela je po svetu zaposlenih 218 milijonov otrok. Ob nakupih pa vedno želimo najnižjo ceno, a ta je očem skrita, saj ne gre za naše otroke!


Začetek konca Facebooka?

V zadnjih tednih v medijih (in na družbenih omrežjih) odmeva škandal o zlorabi podatkov več milijonov uporabnikov Facebooka, prave razsežnosti dogodkov in dejstva o njihovih vplivih na politične izide pa šele dobro prihajajo na plano.

Vse več ljudi (in vplivnežev) ob odkritju, koliko podatkov zares hrani in nadaljnje uporablja Facebook, poziva k izbrisu računa na Facebooku. V medijih se pojavljajo članki o koristih in osvobajajočem občutku po izbrisu, alternativnih družbenih omrežjih (ki to zares niso) in političnem uporu, ki ga pokažemo z izbrisom. Pretirano ali ne, dejstvo je, da se ne moremo več pretvarjati oz. opravičevati uporabe z izgovorom, da je Facebook samo nedolžna zabava in orodje za medosebno povezovanje.

Kakšne so torej dejanske koristi odhoda s Facebooka in ali to res pomeni njegov postopen propad, bomo videli v prihajajočih mesecih, precejšen udarec in spremembe pa že konec maja prinaša tudi nova Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) v EU. 


Nov veter v jadrih RTV?

Na Radioteleviziji Slovenija so včeraj imenovali novo odgovorno urednico informativnega programa. To je postala dolgoletna voditeljica osrednje nacionalkine dnevnoinformativne oddaje Dnevnik, Manica Janežič Ambrožič.

Nedvomno gre za eno izmed bolj zahtevnih služb na RTV; urednik je namreč odgovoren za tiste vsebine, ki običajno dvigajo največ prahu. Pretekli mandat Jadranke Rebernik je zaznamovala filozofija turbo uravnoteženja, ki je spodbujala izrazito neprofesionalno novinarstvo. Z njenim delom se niso strinjali tudi novinarji RTV, ki so večinsko podprli njeno odstavitev. Rebernikova sicer ostaja zaposlena na RTV znotraj informativnega programa.

Primer najnovejše kadrovske rošade na RTV je sicer dobrodošel z vidika prevetritve informativnega programa, a hkrati žal kaže na zaskrbljujoč modus operandi javne radiotelevizije. Namesto, da bi neprofesionalizem kaznovali, ga s prezaposlitvami zgolj pometajo pod preprogo.