Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Težko prebavljiva resnica

Kratek eksperiment: odprite Facebook stran stranke Resni.ca in preverite, kdo od vaših prijateljev jo všečka. Nato se vprašajte, ali so se ti ljudje v preteklosti udeleževali volitev. Opazili boste, da gre za pretežno apolitične posameznike, ki prej niso imeli trdnih ideoloških prepričanj, kaj šele strankarskih afinitet.

Katastrofalno navigiranje vlade skozi pandemijo je to amorfno množico transformiralo v vojsko gorečih bojevnikov za svobodo, luč in upanje, ki je pripravljena vdreti na avtocesto in se zoperstaviti policijski konjenici in vodnemu topu. "Necepljeni volkovi" so pod poveljstvom oportunističnega leporečneža pojedli lahko prebavljivo (rdečo) tabletko naivnega libertarizma in populističnega nacionalizma in dobili motivacijo za politično participacijo. 

Lumpenproletariat bo, kot kaže, relevanten igralec na prihajajočih volitvah, normalizacija slovenske politike pa se tako oddaljuje še bolj kot konec pandemije ...


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument dostavite na mejl!
RSS

Feministični abecedarij: SKRB

Družbena reprodukcija je v kapitalizmu obravnavana le kot sredstvo za doseganje profita, kar posledično razvrednoti skrbstveno in gospodinjsko delo, ki sta ključni za vzdrževanje družbe.

Ženske* globalno opravijo večino (76,2 %) tega dela, kar v povprečju letno nanese 201 dni neplačanega dela v primerjavi z moškimi, ki opravijo le 63 dni. Razlika niti ni presenetljiva, saj ženske* vzgajamo v vlogo skrbnic, ki naj bi se sramovale morebitnega pomanjkanja skrbstvenega "nagona" in gospodinjsko delo opravljale iz ljubezni. Moškim pa, tudi če se jim dozdeva, da gre le za pravljice, taka logika služi kot prikladen izgovor. Enako se obnašajo tudi vlade, ko zanemarjajo skrbstveno infrastrukturo in delo prelagajo na ženske*.

V družbi, ki skrbstvenega dela ne ceni, je breme druge – neplačane in nevidne – izmene težko. Covid-19 je krizo še poglobil: ženske* več delajo in bolj skrbijo, služijo in spijo pa manj.

Skrbstveno delo je delo! Skrajni čas je, da mu ta status priznamo tudi s plačilom.


Splavimo patriarhat!

Jutri se v Ljubljani ponovno pripravlja Pohod za življenje nasprotnikov abortusa. Poleg udeležbe metropolita Stanislava Zoreta kot vrhunec pohoda izpostavljajo "javno poslušanje bitje srca nerojenega otroka". 

V slovenski ustavi je zapisano, da ima človek pravico, da svobodno odloča o rojstvu otrok, s tem pa je splav ustavna pravica vseh, ki se zanj odločijo. Katoliški diskurzi o "zarodkih z dušo" in "pravicah nerojenih otrok" so pri nas zaenkrat vendarle še razumljeni kot čudaški, radikalno klerikalni in konzervativni, Teksas, nova Meka nasprotnikov splava, pa se nam zdi kot znanstvenofantastična distopija.

A taki dogodki v trenutni politični klimi padajo na nevarno plodna tla, hkrati pa vztrajno preizprašujejo in spodjedajo pravico o samostojnem odločanju, ki ne bi smela nikoli sploh postati predmet debate. Zato je potrebno tovrstne regresije zatreti v kali. Jutri se ob 10. dopoldne tako dobimo na Prešernovem trgu na protiprotestu z jasnim sporočilom: "Moje telo, moja izbira!"


Ljudstvo nad nepremičninske oligarhe in napihnjene najemnine

Evropska stanovanjska kriza se je v času pandemije še zaostrila. Tako so Berlinčani na posvetovalnem referendumu podprli iniciativo za razlastitev nepremičninskih gigantov in preobrazbo teh stanovanj v javna.

Zaenkrat pobuda nima širše politične podpore; če pa bo vseeno sprejeta, bo to vodilo v dolgotrajen sodni postopek. Vendar pa referendumski rezultat odraža predvsem pripravljenost na drastične ukrepe, ki jih je večina Berlinčanov pripravljena sprejeti za reševanje stanovanjske krize. Gre za radikalen pristop, katerega cilj ni le ustvariti več cenovno dostopnih stanovanj, temveč tudi korenito preoblikovati evropski nepremičninski trg.

Pri nas v zadnjem času gradijo veliko stanovanj, ki pa ne bodo rešila problema nedostopnosti, saj gre povečini za luskuzna stanovanja, o katerih lahko sanjajo zgolj mladi z bujno domišljijo. Nekoliko bolj konstruktiven je opozicijski predlog zakona, ki predvideva gradnjo 10.000 javnih najemnih stanovanj. Bomo videli, kakšna bo njegova usoda.


Potaknjenec monstere variegate: prodam ali zamenjam za obliquo

Droži so že davno splesnele, privlačnost Zwifta je odneslo poletje, zavetišča so polna med pandemijo posvojenih kužkov, a en koronatrend vztraja: naša obsedenost s sobnimi rastlinami je očitno here to stay.

Prodaja rastlin poskoči z vsako recesijo in nato pade, ko lahko ljudje spet začnejo trošiti za bolj trajne dobrine. S pandemijo povezana kriza pa je drugačna: ljudje resda spet kupujejo hladilnike in avtomobile, a obenem niso prenehali z nakupi rastlin.

Ni je generacije – ali družbenega medija –, ki nista podlegla trendu. Skupine na Facebooku cvetijo, na Instagramu rastejo skupnosti, celo uporabnikom TikToka dišijo ključniki, kot sta #planttok ali #plantoftheday. Tudi pri nas se je prijela spletna prodaja rastlin, izmenjujemo si potaknjence in fotografije svojih zelenih bejbijev. Redke rastline so kot redki Pokémoni: enostavno jih moramo imeti, četudi dosegajo nore cene.

Je na mestu misel, da je obsedenost s skrbjo za hišne rastline le hrbtna plat žalovanja za umirajočim planetom?