Agrument

Medtem ko se domača javnost povečini ukvarja s prleškimi sendviči in izleti z mamo, pa vladni stroj v ozadju melje dalje. V kratkem lahko tako pričakujemo spremembe na področju gradenj, ki utegnejo nepopravljivo škoditi slovenskemu bivalnemu prostoru. 

Predvidoma marca namreč v vladno obravnavo prihaja predlog novega gradbenega zakona, ki bi iz gradbenih projektov v veliki meri izključil arhitekturno stroko, razširil pa predvsem pristojnosti gradbenih inženirjev. Ti bodo lahko po novi ureditvi samostojno vodili tudi projekte za izgradnjo stavb, kar lahko prinese njihovo neprimerno zasnovo, oblikovanje ali umestitev ter trivializacijo gradenj in podrejanje področja zgolj tržnim interesom. 

Če pa uspe vladi predlog sprejeti v kombinaciji s spremembami zakona o javnem naročanju, ki predvidevajo ukinitev obveznih arhitekturnih natečajev za javne investicije, lahko poleg degradacije javnega okolja na področju infrastrukture zagotovo pričakujemo še netransparentno delitev javnih sredstev. 

Žiga Turk se v redefinicijo spolnega nasilja vtika na značilen način: s sprevračanjem intelektualnih argumentov v obliko, ki jo lahko spelje na mlin konservativnih prepričanj. Ob tem zagovarja “svetost” zveze moškega in ženske, s tem pa spolnega odnosa – razširjenost nadlegovanja pa vali na pomanjkanje “kulture dostojnosti”.

Koncept svete spolnosti je povezan z idejo sramu, globoko zakoreninjeno v krščanskih naukih, ki sledilcem od malega vcepljajo poslušnost. Turk mimogrede navrže, da je družbeno predpisana spolnost “človeka naredila svobodnega od njegovih nagonov”. Resnica je obratna: sramovanje lastnega telesa nas v odnosih, tako telesnih kot čustvenih, utesnjuje in nam preprečuje živeti polno in odkrito.

Tudi tako osovraženi “nagoni” so del človeškega bitja, celote telesa in duha. “Razsvetljenstvo” pa ne pomeni prepuščanja besnim strastem, prej obratno: pomeni sočutje, spoštovanje nedotakljivosti – in sprejemanje ljudi takšnih, kot smo, namesto predpisovanja okvirjev in žuganja.

Italija od leta 2005 vsak 10. februar nameni dnevu spomina. Gre za politično-revizionistični “praznik”, ki je plod iredentističnih sanj Berlusconijevih somišljenikov. Dan načeloma zaznamujejo slovesnosti in enostransko poročanje o zgodovinskih “dejstvih”.

Zgolj redki mediji so sposobni opraviti celovito in objektivno analizo zelo kompleksnega dogajanja v Istri. Letošnje dogajanje okoli fojb, istrskega eksodusa in grozot komunizma je zasenčilo sestavljanje nove tehnične vlade v Rimu.

Da strahov (pred drugimi in "drugačnimi") in (zgodovinskih) zamer ne bo rešila politika, že dobro vemo, čeprav je bil letošnji predsedniški ton nekoliko bolj spravljiv kot v preteklih letih.

Obe Gorici imata kot evropski prestolnici kulture 2025 izjemno priložnost, da povsem zabrišeta meje in ljudi spodbudita k večji solidarnosti in razumevanju. Kultura pa je tudi vodilna sila pripovedovanja zgodovinskih usod Istranov. Kultura nas lahko reši, česar pa očitno slovenski minister za kulturo nikakor ne razume.

Elon Musk je med drugim lastnik več kot četrtine vseh satelitov, ki krožijo okrog Zemlje. Ocenjujejo, da bi se lahko do l. 2022 njegov delež še bistveno povečal.

Čeprav Musk ni videti ko tipičen negativec iz futurističnih filmov, pa posledice njegovega lastništva velikega dela vesoljskih tehnologij niso zanemarljive. Vesoljski turizem je za povprečne ljudi resda nedosegljiv, a obljuba superhitrega interneta je privlačna vsem. 

Ta bi s seboj bi prinesel še več svetlobnega onesnaženja. Možnost trkov z drugimi sateliti je realnost že zdaj, skrb vzbujajoče pa je še zavračanje ustaljenih zakonov glede regulacije komunikacij. Tudi večje količine vesoljskih odpadkov bi lahko v bližnji prihodnosti postale problem.

Četudi Musk svojo utopično kolonijo na Marsu opisuje kot svobodno in neodvisno, pa glede na trenutna poročila o pogojih dela v Teslovih tovarnah težko verjamemo v novi raj na Marsu. Preden koloniziramo Mars, zato poskrbimo, da najbogatejši ne bodo imeli neomejene moči že na Zemlji.

V HBO-jevi seriji The Plot Against America, posneti po knjižni predlogi Philipa Rotha, Roosvelt l. 1940 izgubi predsedniške volitve proti republikanskemu kandidatu, ki odkrito simpatizira s Hitlerjem in verjame, da se ZDA ne smejo "mešati v evropske zadeve". Fašizacijo ameriške družbe spremljamo skozi življenje judovske družine, v kateri Elizabeth moža Hermana nenehno prepričuje, da so zadeve resne in bi veljalo pobegniti v Kanado. Žal vsi v seriji tega ne dojamejo pravočasno.

Počasi kot žabe pa nas kuhajo tudi v Sloveniji. Oblast napada s propagando mašinerijo, na katero bi bil ponosen sam Goebbels, pretepajo uporabnice_ke Roga, na Metelkovo vkorakajo s polavtomatskim orožjem. V manj kot enem letu so v njihovo nemilost padli RTV, pa STA, filmarji in tako rekoč vsi kulturniki. Sočasno dodatno razkrajajo družbeno tkivo z uličnimi provokacijami Rumenih jopičev. Zdi se, da ni daleč dan, ko bodo ulice zagorele, oblast pa bo gasila z bencinom.

Zakaj mnogim še zmeraj ni jasno, kam plujemo?