Agrument

Ministrstvo za kulturo, ki bi med pandemijo obnavljalo “poslovne” prostore, je nevladne organizacije na Metelkovi 6 na prvi dan ponovne razglasitve epidemije obvestilo, da jih meče na cesto, ker stavbo potrebuje zase. Kje v krizi in izven proračunskega plana hranijo sredstva za obnovo, na MK ne izdajajo. 

Ko so protestniki v petkovi akciji ministra Vaska Simonitija in sodelavce simbolno deložirali na cesto z instalacijo birokratskega prostora in pripravljenih odstopnih izjav, je Simoniti to, po zgledu premierja Janše, označil za grožnje s smrtjo. 

Medtem ko deložacija in protest priročno dvigujeta prah, je manj govora o drugih spremembah, ki jih uvaja ministrstvo, med njimi tudi predlog novega pravilnika o strokovnih komisijah. Ta niža število članov (in mnenj) in dovoljuje imenovanje tudi članov ministrstva, s katerim bi minister lahko stroko izrinil iz odločanja o delitvi javnih sredstev.

V času že tako ogroženega nevladnega sektorja Simonitijev predlog razumemo kot grožnjo s smrtjo – kulturi!

Letošnji beloruski prejemniki nagrade za svobodo misli so policistom z obrazov odstranjevali maske. V času, ko so se morali brez orožja zoperstaviti strahovladcu in je bilo vsem jasno, kje je prava stran zgodovine, je država policiji zagotavljala tisto, česar civilistom nikoli noče – anonimnost.

Policistom je veliko lažje tepsti protestnike, če lahko pred tem svoje ime in priimek pustijo doma. Ne le beloruskim. Tudi v ZDA poročajo o policistih, ki si prelepijo ime na jopiču, preden gredo civilistom prebirati kosti.

Večina sveta stoji križem rok in opazuje Belorusijo. A ne Apple: ta deluje proti beloruskim protestnikom. Upravljalcem platforme Telegram je zapovedal, naj ukinejo kanale, ki jih protestniki uporabljajo za koordinacijo in deanonimizacijo policistov. Podobno se je zgodilo že v Hong Kongu, ko je Apple odstranil aplikacijo, ki je protestnikom omogočala zbiranje informacij o protestih in policijskem odzivu. Bojmo se tehnologije, ki "zgolj" spoštuje lokalne zakonodaje!

Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo izrazit padec zaupanja v vlado in posamezne člane trenutne koalicije. Poleg številnih sumov korupcije in brezglavega kadrovanja k temu zagotovo prispeva tudi povsem neustrezen način komuniciranja.

Nasprotujoče si trditve, večerna razglasitev epidemije na Twitterju in spodrsljaj glede ”razbremenitve” poveljnika Civilne zaščite so le nekatere najnovejše napake v poplavi podobnih primerov v zadnjih mesecih. Te v kombinaciji z aroganco, očitki in grožnjami ter pomanjkanjem vsakršne empatije še povečujejo stisko ljudi, prispevajo pa tudi k zniževanju zaupanja v sicer povsem smiselne ukrepe. Še hujše posledice ima nespoštovanje lastnih pravil s strani vladnih kadrov in prav nič ne preseneča, da del javnosti bolj kot odločevalcem zaupa raznim "doktorjem zdrave pameti".

V luči trenutnih razmer je zato vredno spomniti – držimo se zaščitnih ukrepov, pa čeprav se ne strinjamo s politiko te vlade. Prišel bo čas, ko bodo za svoje napake odgovarjali.

Demenca je ena izmed bolj razširjenih bolezni med starostniki. Navadno prizadane starejše od 65 let (čeprav tudi mlajši niso izjema), z vse hitrejšim podaljševanjem življenjske dobe pa je jasno, da bo za to boleznijo obolevalo vedno več ljudi. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije bo leta 2050 z demenco živelo več kot 100 milijonov svetovnega prebivalstva. 

Z Univerze v Cambridgeu prihaja spodbudba novica o razumevanju in zdravljenju te bolezni. Ob preiskovanju skupine zimskih plavalcev so raziskovalci ugotovili porast določenega proteina v telesu, ki naj bi zaviral pojavnost demence. Prisotnost tega proteina je neposredno povezana z rednim izpostavljanjem nizkim temperaturam. 

Znanstveno potrjeno je, da imajo različne vodne terapije blagodejen učinek na človeka, vendar se moramo takšnih podvigov lotevati z vso previdnostjo, saj imajo lahko tudi negativne posledice na naše zdravje. Kopanje v mrzli vodi postaja vse bolj priljubljeno, mogoče pa nam ga kmalu predpišejo tudi zdravniki!

Globalna zdravstvena kriza, ki jo je povzročil covid-19, je dodobra premešala naš vsakdan. Zaradi ad hoc zapiranja državnih mej v imenu varovanja zdravja se je tudi število ljudi, ki potuje, zmanjšalo. Tajska, ena popularnejših turističnih destinacij, je po skoraj sedmih mesecih šele pred dnevi sprejela prve turiste.

A omejitev (turističnih) potovanj je le začasna. Seveda to velja le za tiste, ki imajo v rokah pravi potni list. Državljani EU lahko brez posebnih omejitev potujejo skoraj v vse države sveta, zato se je v zadnjih letih razširila praksa nekaterih držav članic, da v zameno za “investicijo” v lokalno okolje podarijo potni list. Ciper je s tem zaslužil že 7 milijard evrov, EU pa ga je že pozvala, da ukine to prakso.

Na drugi plati iste medalje pa EU ni zmožna premisleka, da bi bilo potrebno prenehati s kriminalizacijo beguncev in migrantov. V obeh primerih gre le za ljudi, ki si želijo boljšega življenja, prednost pa bi morali imeti tisti, ki to delajo iz nuje, ne pohlepa.