Agrument

Mineva 10 let od vzpostavitve protestniškega kampa Gdeim Izik, ki so ga Zahodnosaharci postavili v bližini El Aaiúna, da bi opozorili na desetletja trajajočo diskriminacijo in zlorabe, ki jih doživljajo pod maroško okupacijo. Miren protest 20 000 ljudi, med njimi je bila večina večina žensk, otrok in ostarelih, je naletel na brutalen odpor. Represivne sile so kamp napadle, podrle, ubile 19 in aretirale vsaj 2000 protestnikov – mnogi danes preživljajo doživljenske zaporne kazni.

Noam Chomsky je Gdeim Izik označil za začetek arabske pomladi. Medtem ko so protesti drugod v regiji uživali podporo Zahoda, pa so bili Zahodnosaharci, ki živijo v popolni medijski blokadi, ponovno spregledani. Maroko, ki hlepi po nadvladi nad ozemljem, ne uživa mednarodne podpore, je pa pomemben ekonomski partner Franciji (in EU) ter vojaški partner ZDA. ZN, ki naj bi omogočili referendum, že od lanskega maja "iščejo" novega odposlanca. Okupaciji in zlorabam v zadnji afriški koloniji tako žal ni videti konca.

Ne le, da se spopadamo s težavami, ki jih med otroki povzroča prekomerna raba pametnih telefonov, s pretiranim deljenjem na spletu pa jim lahko škodujejo tudi starši.

Tako ob objavi fotografije ali posnetka otroka na spletu brez njegove privolitve kršimo pravico do zasebnosti in odločanja o lastnem življenju. Obenem pa ga izpostavimo tudi kritiki ali posmehu širše javnosti. Večina se nas lahko odloča o tem, kaj bomo objavili na družbenih omrežjih, mlajši otrok pa je pri tem popolnoma podvržen presoji svojega starša, kar lahko povzroči marsikatero težavo v kasnejšem razvoju. Problematični so tudi blogerji, ki služijo na račun svojih otrok. V filmski industriji zakon jasno določa način financiranja in porabe zaslužka v otrokovo dobrobit, pri spletnem služenju pa zakonodaja korenito šepa. Otrok je tako lahko orodje za dosego finančnih ciljev starša.

Vse skupaj se zdi kot malo manjši personaliziran Truman Show, kjer se beleži vsak otroški pripetljaj. Vse za zabavo širše javnosti.

V zadnjih mesecih se je predvsem zaradi omejitvenih ukrepov nakupovanje preselilo na splet. V maju je spletna potrošnja zrasla za kar 36 %. Ni skrivnost, da je prvi med spletnimi trgovci, Amazon, od marca naprej beležil rekordne prihodke in zaposlil 200 000 novih delavcev.

Eden izmed teh novih zaposlenih je na delovnem mestu preživel le dva tedna – takoj po začetku dela se je namreč okužil s covid-19 in kasneje tudi umrl. Amazon je že notoričen v izkoriščanju in zanemarjanju delavskih pravic, kar se je izkazalo tudi v času epidemije. Zaradi pomanjkljivih higienskih ukrepov, o katerih so poročali delavci, in prikrivanju števila obolelih, so se okužbe v skladiščih hitro širile. Po pritiskih aktivističnih organizacij, ki so Amazon obtožile tudi, da ogroža javno zdravje, je ta šele pred dnevi končno objavil število obolelih med zaposlenimi: 20 000. 

Na spletu najbrž ne bomo nehali kupovati. Če imamo možnost, pa namesto velikih korporacij raje izberimo za manjše in lokalne trgovine.

Vrag je že dolgo nazaj odnesel covid-19 šalo, s povprečno 400 dnevnimi okužbami bi bolj kot #ostanizdrav spet potrebovali #ostanidoma, čeprav se to trenutno zdi praktično nepredstavljivo. Žal še vedno živimo v svetu, kjer ima denar prednost pred ljudmi.

8000 izgubljenih delovnih mest ni hec in veliko usod povezanih s finančno platjo korona krize bo hujših in bolj tragičnih od usod bogatih, ki so (in še bodo) staknili virus. Tako imenovana "K-shaped recovery" kaže sliko postkoronskega sveta, ki je še bolj neenak. Višji srednji razred že zdaj izstopa iz finančne krize, za povprečneže in tiste, ki zaslužijo manj od njih, pa se situacija iz dneva v dan slabša.

Kriza vpliva na vse vidike naših življenj. Medtem ko otroci bogatih staršev v času korone v šoli napredujejo, njihovi vrstniki iz revnejših območij ne le stagnirajo, ampak celo nazadujejo. Jasno je, da so vplivi krize na posameznike odvisni od njihovega finančnega statusa. Od države zato potrebujemo pravično (in ne enakopravno) podporo!

Atensko sodišče je odločilo, da je neonacistična stranka Zlata zora hkrati tudi kriminalna združba, ki je načrtno ustrahovala in preganjala ljudi na podlagi njihovega političnega in verskega prepričanja ali barve kože. Vidnim članom stranke, ki so v preteklih letih pod pretvezo svobode govora razpihovali sovraštvo, grozi dolga zaporna kazen, sodišče pa bo odločitev predvidoma sporočilo v naslednjem tednu.

Gre za pomembno sodbo, ki ob porastu neonacističnih in neofašističnih idej (in strank) nakazuje, kakšno Evropo želimo. Odločitev je pomembna tudi za nas. Predsednik vlade s pomočjo zunanjega ministra Slovenijo vrača na "diplomatski zemljevid" – v družbo konservativne Višegrajske skupine, ki z nazadnjaškimi pogledi na svet jemlje korak nazaj. Obrambni minister pa je že pred časom v Slovensko vojsko povabil tudi Vardo, ki ni nič drugega kot slovenska Zlata zora.

Spogledovanje z neofašizmom v slovenski politiki ni več skrito, zato je izjemno pomembno, da ga družba prepozna in obsodi.