Agrument

Endometrioza prizadene do 10 % cis žensk. Medicina lahko blaži simptome, zdravila zanjo pa ne pozna. Pot do diagnoze je dolga in trnova. Anekdotične zgodbe pacientk vključujejo nesprejemljiva zdravniška mnenja, da je kriva psiha in da so hude menstrualne bolečine normalne. Poročajo tudi o zadržanosti glede napotitve na nadaljnje preiskave (bolezen potrdijo z laparoskopijo) in o hkratnem radodarnem predpisovanju zdravil, ki ob dolgotrajni rabi prinašajo resna tveganja; nesteroidnih protivnetnih zdravil in različnih kombinacij hormonskega zdravljenja.

Bolezni in stanja, ki ekskluzivno ali prevladujoče prizadenejo ženske, medicinski sistemski seksizem odriva na rob. Njihova bolečina je percipirana kot manjvredna in pacientke ta odnos ponotranjijo. Ker histeričnim babnicam itak nič ni, pa marsikateri ginekolog raje sčekira njihovo rit: revija Fertility and Sterility je te dni le umaknila članek, ki je leta 2013 "znanstveno" utemeljil, da so ženske z endometriozo bolj privlačne.

Poljski pravosodni minister Ziobro je pretekli teden napovedal predlog odstopa od Istanbulske konvencije, ki jo je označil za “feministični izum, ki želi upravičiti homoseksualno ideologijo" in ogroža “tradicionalne družinske vrednote”.  Ziobrova poteza je konsistentna z delovanjem nedavno ponovno izvoljenega odprto homofobnega predsednika Andžeja Dude, ki je odgovoren za razmah gonje nad LGBT+ skupnostjo na Poljskem.

Odstop od konvencije, katere namen je preprečevanje nasilja nad ženskami, ne bi prizadel le LGBT+ skupnosti, temveč predvsem žrtve (družinskega) nasilja – primarno ženske in otroke. Poljakinje zaradi nezaupanja v pravosodje že tako prijavljajo manj primerov nasilja kot drugod v EU, statistike obravnav pa kažejo grozljivo sliko.

Poljska poteza pomeni rdeč alarm za pravice žensk. Zaskrbljujoče je tudi, da se višegrajski skupini vse pogosteje ob bok postavlja tudi Slovenija. Konec koncev so se proti “sporni” Istanbulski konvenciji večkrat izrekli tudi Janševi mediji. 

Družbene norme glede uporabe plastike so se v zadnjih letih hitro razvijale, vrečke iz blaga, prenosne skodelice in drugi podobni izdelki pa so za mnoge postali del vsakdana.

A žal so se vsa prizadevanja za zmanjšanje plastike za enkratno rabo s pojavom Covid-19 obrnila na glavo. Navkljub opozarjanju strokovnjakov, da so izdelki za večkratno rabo povsem varni, če z njimi ravnamo v skladu s higienskimi standardi, se je uporaba plastičnih izdelkov v zadnjih mesecih močno povečala. Bolnišnice in restavracije proizvedejo ogromne količine odpadkov, zanemarljive pa niso niti količine odpadnih zaščitnih mask za enkratno uporabo in embalaže razkužil, ki jih uporabljamo v gospodinjstvih.

Pandemija je dala zagon plastični industriji, ki (bolj ali manj uspešno) pritiska na odločevalce, da zamaknejo prepoved rabe plastike za enkratno rabo. Dejstvo je, da je posamezniki nosimo neprimerno manjšo odgovornost do okolja kot korporacije in državne okoljske politike, še vedno pa lahko za zmanjšanje odpadkov veliko storimo tudi sami. Ogromno bomo naredili že z nošenjem pralnih mask. 

Trump je napovedal vojno kitajskemu gigantu TikTok. Mobilna aplikacija je med mlajšimi globalna naduspešnica, vsebine, ki jo polnijo, pa so, kot na vseh družbenih omrežjih, večinoma trivialne. Čeprav smo na manipulacije in razprodajo osebnih podatkov že navajeni, ameriška administracija opozarja prav na zasebnostni vidik, Američani, ki se Kitajske na splošno bojijo, pa se Trumpu v "skrbi" bodisi pridružujejo bodisi opozarjajo na razliko med Kitajsko in TikTokom. V obeh primerih debato zamejuje vprašanje zasebnosti.

To vprašanje je seveda pomembno, a v primeru zahodnjaških tehnoloških velikanov, kot so Facebook, Google ali Amazon, v odločevalcih ne zbuja paranoje. Veljalo bi se vprašati, če ne gre v Trumpovi križarski vojni proti TikToku vseeno za bolj osebno agendo. Poleg videov, v katerih uporabniki sinhronizirajo popularne komade, uprizarjajo skeče ali plesne točke, TikTok namreč gosti tudi brsteče politično gibanje, ki si je za tarčo svojega trolanja izbralo prav Trumpa.

Prejšnji teden so ameriški kongresniki zaslišali prve može Appla, Googla in Facebooka, med njimi pa je bil prvič tudi najbogatejši človek na svetu, ustanovitelj in direktor Amazona, Jeff Bezos. 

Bezos, ki je v času pandemije še povečal svoje bajne zaslužke, se je moral zagovarjati predvsem pred očitki o Amazonovem izkrivljanju konkurence in ustvarjanju monopola. Med drugim naj bi tako v podjetju z izkoriščanjem podatkov nekaterih prodajalcev na svoji platformi odkrivali, kateri izdelki so najbolj uspešni in jih nato lansirali pod lastno blagovno znamko, z nizkimi cenami pa izrinjali in prevzemali konkurente.

Na podlagi odgovorov bi lahko sklepali, da se Bezos sploh ne zaveda, kaj se dogaja v njegovem podjetju. To je malo verjetno, saj ravno on preko Amazona zavestno izkorišča tako svojo tržno moč kot zaposlene, da bi si nagrabil nepredstavljivo bogastvo. Zato je skrajni čas, da politika poskrbi za ustrezno regulacijo Amazona, saj nobena korporacija ne bi smela imeti toliko moči!