Ne le v ZDA, tudi pri nas upada število brezposelnih oseb. In ne le v ZDA, tudi pri nas se politika trka po prsih s tem dejstvom. ZDA so dosegle najnižo točko brezposelnosti v zadnjih 70 letih, mi pa smo se vrnili v čas tik pred krizo, torej dobrih deset let v preteklost, in se bližamo najnižji stopnji brezposelnosti v kratki zgodovini države, tj. 4,1 %.
Imeti delo je seveda pomembno, a vseeno je potrebno storiti korak naprej. Ne smemo pristati na golo preživetje; prizadevati si je treba za spremembe ekonomskega sistema v smeri, da bomo lahko opravljali izpolnjujoče, konstruktivno in družbi koristno delo, zanj pa prejemali pošteno plačilo. Jebeš šiht, če je ta ponižujoč, minimalno plačan in pogosto škodljiv za zdravje. Ponavadi smo na seznam bolezni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) pozorni, kadar se ta skrajša, kot se je recimo lani na račun transseksualizma, a pozor – od letos ta uradno prepoznava katastrofalne učinke sindroma izgorelosti na delovnem mestu.