Agrument

Premalo, ampak vendarle vedno več ljudi se prehranjuje zdravo. Vedno več jih izloča meso ali njegovo uporabo vsaj omejuje. Povečuje se tudi delež ljudi, ki se odločajo za prehranske načrte, ki manj obremenjujejo okolje in so manj okrutni kot mesnopredelovalna industrija.

V svetu je podhranjenih 820 milijonov ljudi, ki pa niso le lačni, ampak prikrajšani tudi za druge aspekte dobrega, varnega in avtonomnega življenja. Korelacija med zdravim prehranjevanjem in blaginjo obstaja tudi pri nas. A medtem ko se na današnji svetovni dan hrane za osveščanje uporablja #brezlakote, Zahodnjaki svoje instagramske obroke označujemo z #brezlaktoze.

Privilegij omogoča pogled onkraj konvencionalnega pojmovanja zdravega. Telo si lahko privošči skepso do javnozdravstvenih politik, kot se tudi misel ne podreja mainstream ideologijam. Obstoj veganov zbuja slabo vest zahodnemu sleherniku, na drugem koncu spektra pa je antiteza pojma skupnost, ki slavi posameznika in njegovo "potrebo" po - mesu.

Čez dva dni bodo znana še zadnja imena sodelujočih na lokalnih volitvah. V ring se vračajo mnogi sporni liki, nekateri celo v vlogah favoritov. V Mariboru se za naskok na oblast pripravlja Kangler, ki je bil enkrat že gotof - tako zelo gotof, da je prekucniški duh odneslo do Ljubljane, kjer smo na krilih štajerskega vstajniškega zanosa ustanovili tudi DJND. Podporo mu izrekajo tako v SLS, iz katere so ga takrat izključili, kot v SDS, menda, ker je tako želel sam vrhovni poglavar.

V Ljubljani spet vse kaže na zmago šerifa, ki je, podobno kot Kangler, po mnenju sodstva povsem nedolžen. Korupcije kao ni, Nucky, pardon, Zoki pa si je z gej je okej držo očitno pridobil dovolj simpatij, da ob #metoo zgodbah zamižimo na eno oko.

Popovič bo naredil take novoletne lučke, da bodo vsi pozabili, zakaj je prestajal pogojno kazen. Pa Rupar? Rupar je edini od naštetih, ki je svoje odsedel, tako da je po svoje njegova kandidatura še najbolj legitimna od vseh omenjenih. Kar je skrb zbujajoče.

Razpis tednika Demokracija avtorje poziva, da spišejo “domoljubno pravljico”, ki naj med drugim “obravnava nevarnosti, ki jih prinašajo multitikulturalizem in ilegalne migracije”. Pri tem celo dajo piscem nekaj idej: uporabijo lahko obstoječe junake (“Kekec gre na Kolpo branit mejo”) ali poosebljene živali, kjer “vsiljivce oziroma negativce [predstavlja] tujerodna invazivna vrsta”. Ta poskus indoktrinacije najmlajših proti “državnim sovražnikom” zveni kot parodija idej slovenske desnice – le da si takih absurdnosti preprosto ni mogoče izmisliti.

Ko je Društvo slovenskih pisateljev v javnem pismu razpis označilo kot nedopusten, se je urednik Demokracije Jože Biščak odzval z mnenjem, da protest razkriva “neustavljivo željo levičarskih aktivistov, ki si želijo regulirati vse plati človekovega življenja”. Morda je pri tem pozabil, da spodbujanje nestrpnosti regulira že ustava – ali pa mu je malo mar, saj za izdajo pravljice s tako vsebino pri nas verjetno ne bo kazensko preganjan.

S 15. oktobrom ZZZS postavlja nova pravila predpisovanja osebnih receptov, do katerih so bili do sedaj upravičeni vsi registrirani zdravniki z opravljenim strokovnim izpitom. Vsak od njih je letno prejel 30 receptov, ki jih je lahko predpisal sebi in svojim bližnjim. Namen uvedbe teh receptov je bil razbremenjevanje primarnega nivoja zdravstva. Glavna sprememba pri novih omejitvah je, da od naslednjega ponedeljka naprej receptov ne bodo mogli več pisati mladi zdravniki, ki še niso specialisti, in tisti, ki niso zaposleni v javni zdravstveni mreži. Obdržali pa jih bodo specialisti ter upokojeni zdravniki. Razlog naj bi bila predvsem varnost, saj mladi zdravniki nimajo licence za samostojno delo. 

Vse lepo in prav, a vendar se zdi skrb za varnost precej absurdna, sploh glede na to, da zaradi kadrovskih stisk večina specializantov že sedaj opravlja obilico samostojnega dela. Družinski zdravnik lahko zadnje leto specializacije vodi lastno ambulanto - ampak Lekadola si pa ne sme predpisati.

Čeprav Ljubljana na lestvici kolesarjem najbolj prijaznih mest zaseda visoko 8. mesto, je prostora za izboljšave še veliko. Zadnji prenovi Gosposvetske in Dalmatinove sta žal izpostavili pomanjkanje razumevanja do potreb kolesarjev: kolesarske površine so umeščene na območje za pešce, s slabo označbo pa ne pripomorejo k zmanjšanju konfliktov med pešci in kolesarji ter bodo posledično najverjetneje zmanjšale varnost vseh udeležencev v prometu.

Središče mesta je vse bolj prijazno pešcem (turistom?), vsakodnevni tranzit s kolesom pa za mnoge zaradi vijuganja med ovirami, mestoma slabe infrastrukture in prometne kulture ostaja prevelik stres in nevarnost. Zadnja akcija MOL o varnostni razdalji sicer skuša opozarjati in izobraževati udeležence v prometu, žal pa je varna vožnja zaradi cestne infrastrukture mnogokrat nemogoča.

Dokler ta ne bo urejena, bomo morali strpno sobivati ter paziti drug na drugega: tako vozniki avtomobilov, pešci kot tudi kolesarji sami.