Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Niko ne sme da vas bije!

Konec minulega tedna si je srbska vlada dovolila brutalno provokacijo: otvorili so novo železniško linijo od Beograda do Kosovske Mitrovice, vlak od znotraj okrasili z versko ikonografijo, zunanji del pa prebarvali z barvami srbske zastave in nanj v več kot 21 jezikih napisali "Kosovo je Srbija."

Če že znamčenje vlaka samo po sebi ni dovolj jasen dokaz, da gre zgolj za političen manever: vlak je po tej progi v preteklosti že vozil, a so ga ukinili, saj je avtobus prišel 4 ure hitreje. Zdaj so progo ponovno slavnostno odprli, po njej pa vozi nov ruski vlak. Ob tem po vedno revnejši Srbiji na mnogo bolj priljubljenih trasah vozijo izrazito stari in zanemarjeni vlaki.

Incident prihaja v nevarnem času: v regiji smo priča porastu nacionalističnih voditeljev, med Srbijo in Hrvaško poteka prava mala oboroževalna tekma, Albanci po svetu kurijo srbske zastave in protestirajo zoper izročitev Haradinaja, Rusija in Zahod pa po Balkanu postavljata konkurenčne plinovode.

V Siriji se rusko-zahodno nestrinjanje s potekom plinskih poti, pomešano z verskimi nestrpnostmi, ni dobro končalo :(


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument dostavite na mejl!
RSS

Filozofski abecedarij: LEPOTA

Kako govoriti o lepem? Je za ubeseditev lepega potreben tudi lep stil ali zadostuje grob opis občih značilnosti, ki so se kot običaj nalepile na lepoto? 

Stari Grki so bistvo lepote prefinjeno porazdelili med formo človeškega obličja in vsebino njegove morale. Zato tudi ne preseneča, da bi marsikdo rad ravno grški profil obraza umestil pod leksikalni zaznamek o lepoti. Čelo in nos slednjega se neopazno prelivata eden v drugega, medtem ko je v rimskem že navzoč preoster kot. Vse ostalo spada pod rubriko barbarizma. 

A sklep, da lahko najdemo lepoto s pomočjo harmonije, simetrije in podobnih matematizacij, je nezadosten, saj se niti fanatični fiziki ne bi zadovoljili s takšno mehanično definicijo. Čeprav vsa srenja grških mislecev izžareva neobičajno lepoto iz skulptur, se hitro pozabi na poškodbe, ki jih je nanje pritihotapil čas. 

Lepota ne povzame želje po perfektnosti, temveč jo inhibira. Deluje kot tančica ali efekt zaslepljevanja, ki iz geometrije pejsaža naredi blišč življenja.


Droge iz prve roke

Drugslab je nekaj mesecev star YouTube kanal, v katerem trije mladostniki poizkušajo droge, za katere se zanima njihovo občinstvo. Pri tem se posnamejo in analizirajo učinke, sestavo in občutke, gledalce pa poučujejo o pravilni uporabi "prepovedanega sadeža". Trojica želi na kontroverzen način ponuditi izobrazbo iz prve roke. Če bi bil Timothy Leary še živ, bi bil ponosen na njih - ali pa bi imel svoj kanal na YT.

Kljub temu, da je bilo skozi zgodovino vse prevečkrat dokazano, da večja represija vodi do nasprotnega učinka, se odnos zahodne družbe do drog še vedno ni bistveno spremenil. Ilegalne substance ostajajo tabu tema, ki pa definitivno potrebuje pristope in načine, kot jih ponuja Drugslab.

Na Nizozemskem vlada financira tovrstne eksperimente, pri nas pa mediji in mnenjski voditelji proti drogam še vedno večinoma širijo bojazljivo propagando. Pri tem seveda izpuščajo dejstvo, da smo džankiji vsi – odvisni od aplavza in lajkov, strupov iz lekarne, kofeina, nikotina ali pa kar sladkorja. K sreči za komunikacijo med uporabniki obstaja vsaj forum nevladnega Drogarta.


Pokojninska reforma?

Slovenski upokojenci z "željo po delu in družbenem udejstvovanju" so pred kratkim dobili priložnost – v McDonald's restavracijah. Med prijavljenimi so pričakovano prevladovale ženske, saj se Slovenija že zdaj uvršča med države EU z najvišjo stopnjo tveganja revščine za starejše ženske.

Istočasno se odvija javna razprava o pokojninski reformi, ki naj bi nastopila leta 2020, v kateri se predlaga ukinitev ukrepov pozitivne diskriminacije žensk. To lahko privede do dodatnega povečanja pokojninskega razkoraka in ogrozi ekonomsko neodvisnost žensk v starosti. Predlagatelji pa pri tem nočejo priznati, da so zaradi niza zgodovinskih in sistemskih razlogov ženske tudi s pozitivno diskriminacijo prepuščene revščini v večji meri kot moški.

Da primarno žensko gospodinjsko in skrbstveno delo ostaja nevidno tudi v upokojitvi, je uvidel McDonald's in to izkoristil za reklamo. Saj menda McDonald's ne prevzema resno vloge graditelja skupnosti? Ali socialne države?


"Alexa, what is privacy?"

V vse bolj digitaliziranem svetu so tudi naprave v funkciji osebnih asistentov in asistentk vse bolj popularne. Če smo danes že dobro seznanjeni s Siri, Cortano in Googlovim asistentom, pa tehnološki velikani hitro predstavljajo nove, še zmogljivejše pametne naprave.

Amazonova Alexa je bila med letošnjim prazniki najbolj prodajan Amazonov izdelek. Pozna odgovor na vsako vprašanje in skrbi, da ničesar ne pozabimo, lahko se povezuje z drugimi napravami in nakupuje namesto nas. Ko je šestletna deklica Alexo vprašala, če ji priskrbi igralno hiško, je ta to tudi naredila, po predvajanju prigode na TV pa so ob prepoznanem naročilu enako hiško naročile še Alexe po drugih domovih.

Nehoteni nakupi, ki jih na pametnih napravah opravijo otroci, niso nič novega. Bolj zaskrbljujoče je zavedanje, da nas Alexa in njej podobne naprave poslušajo ves čas ter postavljajo resno vprašanje o zasebnosti. Je Alexa res samo prijazna asistentka ali morda vsiljivec v našem domu, ki prisluškuje sleherni besedi?