Agrument

Evropska komisija se je lotila zastarele zakonodaje o avtorskih pravicah, a žal s povsem napačnimi prijemi, še posebej v dveh členih.

Člen 11 uvaja novo pravico za založnike in tiskovne agencije, in sicer prepoved rabe delčkov tekstov in (obogatenih) linkov. Besedilo zelo ohlapno določa, kdo mora plačati za linkanje, eno najpogostejših aktivnosti na internetu. Komisija pri tem členu bolj posluša lobiste založnikov kot strokovnjake, koalicijo CC in še 56 organizacij ter OCCRP in novinarje.

Člen 13 od spletnih podjetij zahteva, da primarno plačujejo licenčnino ali na platforme, na katere lahko uporabniki nalagajo vsebine, implementirajo filtre za zaznavo avtorskih vsebin in jih nato odstranjujejo. To posega v pomembne pravice uporabnikov, kot sta npr. raba vsebin za parodijo ali njihovo citiranje. Komisije pa tudi v tem primeru mnenja akademikov in uglednih organizacij ne ganejo. 

Jutri bodo o teh temah razpravljali na odboru COREPER. Pri nas je 11. členu ves čas nasprotovalo Ministrstvo za izobraževanje, ki brani javni interes v izobraževanju, vendar ni jasno, ali bodo v končnem stališču Slovenije prevladali interesi založnikov, ki jih zagovarjata Ministrstvo za kulturo in Urad za intelektualno lastnino.

Nahajamo se v falični fazi razvoja, med 3. in 6. letom starosti. Zgodnja obdobja libidinalnega razvoja potekajo enako ne glede spol in univerzalen prvi ljubezenski objekt je mati. V falični fazi dečkova ljubezen do nje doseže najskrajnejšo točko, ko želi fantek nadomestiti očeta. Iz t.i. Ojdipovega kompleksa izide zaradi strahu pred kastracijo s strani očeta, situacijo pa večinoma razreši tako, da se zadovolji z materinimi nadomestki in se identificira z očetom. Lahko pa postane homoseksualec ali obstoj penisa utaji skozi fetišizem.

Po Freudu lahko deček torej postane homoseksualec, deklica pa lahko takšna ostane. Zato družba od nje terja dvojen obrat: od klitorisa (nadomestka falusa) k vagini in od objektivizacije matere k objektivizaciji očeta. Dekličina predojdipska ljubezen do matere je bila ljubezen do falične matere in ugotovitev, da je (tudi) mati "kastrirana", preusmeri fokus na očeta. Sledita identifikacija z materjo ter iskanje očetovih nadomestkov. 

Resda gre za sorto z višjim deležem CBD in minimalno vrednostjo THC (pod 1 %), a vseeno je v švicarskih Lidlih po novem mogoče kupiti - lokalno pridelano travo. Zakon, ki to omogoča, so Švicarji sprejeli že l. 2011, lani pa je "sproščujočo alternativo tobaku" pričela prodajati domača trgovska veriga Coop. Za 3 grame je treba odšteti 20 frankov.

Trava, oropana THC, resda ni čisto "prava" trava - ta ostaja prepovedana. A že l. 2008 se je na referendumu dobra tretjina volivcev izrekla za popolno legalizacijo, policija kadilcev ne preganja, uvajajo se pilotni kofišopi po amsterdamskem zgledu. Pričakovati je, da bo Švica kanabis popolnoma legalizirala.

Pri nas so travo večkrat poskušali legalizirati (Levica) ali pač regulirati (SD), dlje od sprejetja uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, ki odpira pot za njeno uporabo v medicinske namene, pa niso prišli. Zakon o kanabisu in izdelkih z višjo vsebnostjo THC je postal še ena kolateralna žrtev Cerarjevega manevra in sploh ni bil obravnavan. Puši pa državna blagajna ...

Minuli praznik dela je idealen čas za premislek o delavskih pravicah. Predvsem sta pomembni pravici do varnega okolja pri delu ter delovni čas, ki lahko ob preveliki količini dela vodi v izgorelost in smrt.

V ZDA je kar polovica zaposlenih vsaj občasno izgorelih zaradi preveč dela. V Južni Koreji, ki ima enega najdaljših delovnikov, so tedenski obseg dela skrajšali na 52 ur. Na Japonskem koncept karoshi opredeljuje smrt zaradi prekomernega dela. Zaradi stresa in izgorelosti prihaja do infarktov, kar se kaže v višjem številu smrti na delovnem mestu.

Varnost na delovnem mestu je torej tesno povezana s količino opravljenega dela in obliko zaposlitve. Italijanski sindikati so se ob 1. maju zavzeli za večjo varnost pri delu, saj je v 100 dneh umrlo kar 176 ljudi. Prekarnost in daljši delovniki negativno vplivajo na naše zdravje, trg dela pa ne ponuja izbire, da bi se odločili za zdravju bolj prijazno delo. Sta lahko univerzalni temeljni dohodek ali krajši delovnik rešitev za naše zdravje?

Ključen faktor pri vzpostavljanju sistema blaginje (in odmiku od konservativnega prepada med žensko in trgom dela) je organizacija družinskih politik. Državno prevzemanje odgovornosti za socialno skrb ima kljub stroškom številne pozitivne posledice in v Sloveniji se to kaže pri skrbi za otroke; medtem ko številne evropske države šele zdaj uvajajo režime univerzalne oskrbe, je bil tak sistem v Sloveniji vzpostavljen že v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja.

Povsem drugače pa je pri skrbi za starejše, ki postaja zaradi staranja prebivalstva vse aktualnejša tema. Večina držav držav EU je že v 90. letih uvedla sisteme dolgotrajne oskrbe, pri nas pa s tem še vedno odlašamo. Skrb za starejše je tako bistveno bolj prepuščena družini, s tem pa v veliki večini še vedno ženskam.

Poleg pritiska na ženske pa ima to tudi širše posledice, ki se kažejo v porastu nereguliranih trgov dela, zastoju ustvarjanja delovnih mest ter v problemu kakovosti (in dostopnosti) skrbi za tiste, ki jo potrebujejo.