Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Referendum o ekonomskih interesih

Očitno nam je prihranjen nov referendum. Društvo za zdravje naroda (DZN) je sporočilo, da niso uspeli zbrati zahtevanega števila podpisov za referendum o noveli Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZVZZ-1). V društvu so zdaj napovedali izpodbijanje zakona preko ustavnega sodišča.

Spremembe zakona denimo onemogočajo zdravniške "dvoživke", saj močno omejujejo delo zdravnikov iz javnih zavodov v zasebnih zdravstvenih podjetjih. Novela predvideva tudi bolj pregledno urejeno podeljevanje koncesij. DZN pa ima za nasprotovanje spremembam zelo jasen interes: društvo namreč upravljajo ljudje iz močnih zasebnih zdravstvenih organizacij, denimo direktorica enega največjih zdravstvenih koncesionarjev Medicorja - Metka Zorc

Spodleteli referendumski poskus "civilne družbe" razkriva zanimive zakulisne igre. Nekateri "aktivisti" DZN so že ob pripravah osnutka ZZVZZ-1 navezali osebne stike s političnim vrhom. Več kot očitno sprememba javno-zasebnega statusa quo zdravstva nekaterim ni in ne bo po godu.


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument dostavite na mejl!
RSS

Korporativna mesta

Da bi privabila Amazon, ki z drugim sedežem obljublja 50 tisoč zaposlitev, mesta v ZDA počnejo različne stvari: ulice polnijo z ogromnimi škatlami, župani kupujejo in ocenjujejo Amazonove izdelke, spet drugi podjetju pošiljajo velikanske kaktuse. Poleg nerodnih in ponižnih poskusov skušajo pozornost spletnega trgovca pritegniti s finančnimi spodbudami, ki škodijo manjšim in lokalnim ter nagrajujejo velike in globalne.

Koliko ima uspeh slednjih opraviti z opevanim "svobodnim trgom", smo se lahko nedavno prepričali tudi pri nas. Država se mora seveda umakniti, a to naj se zgodi šele, ko ustvari (nato pa ohranja) pogoje, v katerih prosperirajo podjetniška svoboda, zasebna lastnina in trg.

Slepo je verjeti, da bi preplet finančne industrije in javnih politik proizvedel rezultat, ki bi neposredno škodil prvi. Lahko pa škodi drevesom. Ali ljudem. "Pametna mesta" s fluidnimi storitvami so zgolj hrbtna plat pustih in steriliziranih cest. Oboje pa je materializacija miselnosti, ki vztraja v togosti, medtem ko zahteva fleksibilnost vsega okoli nje.


Tanka meja med umetnikom in umetnostjo

Z zadovoljstvom opazujemo, da je debata o spolnih zlorabah po obtožbah H. Weinsteina končno dobila pozornost, ki si jo zasluži. A ker skoraj vsi seksualni predatorji, o katerih zadnje tedne beremo, prihajajo iz kreativne industrije, se odpira še vprašanje: ali lahko uživamo v umetnosti, če ne maramo umetnika?

Prav je, da so "službe" izgubili skoraj vsi spolnih zlorab obtoženi zvezdniki in da celo Netflix noče več delati s Kevinom Spaceyjem, pa čeprav to pomeni konec Hiše iz kart, ki spada med njihove najbolj uspešne naslove vseh časov.

A vendar se zdi, da smo priča pretirani moralni paniki, ko odpovedi sodelovanj spremlja tudi umik že objavljenih vsebin. Glasbe Ducktails, solo projekta (zdaj že bivšega) kitarista Real Estate Matta Mondanila, ki je bil obtožen skrajno neprimernega vedenja do žensk, denimo ni več mogoče najti niti na Spotifyu niti na Apple Music. Če se vam odziv ne zdi nesorazmeren že v odnosu do Bowieja ali Iggyja Popa, naj spomnimo, da je bil Phil Spector leta 2009 obsojen za umor Lane Clarkson, pa njegovi hitiči še zmeraj pridno polnijo blagajne največjih ponudnikov pretočnih vsebin.


Kje se vidite čez pet let?

Ob opisih posebnosti današnje mladine velikokrat pozabimo omeniti, da so mladi marsikje že nekaj časa socialna kategorija, saj njihova življenja zaznamujeta tveganje in prekarnost. “Mladi” so tudi vse starejši, ker nimajo priložnosti spremeniti lastnih pogojev in “odrasti”. Tako se je kriterij za določanje mladosti premaknil z osebnostnih karakteristik (starost, psihofizična zrelost) na družbene in ekonomske pogoje.

Zato je narobe iskati vzroke za višjo stopnjo brezposelnosti mladih in višjo udeležbo mladih v prekarnih oblikah dela v njihovi generacijski specifičnosti. Stereotipi, da so mladi leni in uživajo v “nomadskem” življenju, ne držijo.

Zaradi odraščanja v sistemu, ki večjo svobodo daje posamezniku kot skupnosti, so tudi vizije prihodnosti mladih le seštevek zasebnih (kratkoročnih) prihodnosti, določene z izhodiščnimi položaji in zmožnostjo spopadanja z obstoječim sistemom. Boljše kot obupati nad lastno prihodnostjo je uvideti potencial civilne družbe in različnih pobud ter poskusiti izgraditi prihodnost skupaj.


Privilegij panike (ali Kako smo se naučili ljubiti in obdavčiti strah)

Hiper budni možgani, razširjene zenice, potne dlani in razbijajoče srce: simulacija grožnje sproži v telesu odziv na strah, ki aktivira področja, vključena v pripravo motoričnih funkcij za boj ali beg. Amigdala, majhna parna struktura v obliki mandlja v limbičnem sistemu, je odgovorna za pripravo telesa na morebitno nevarnost, medtem ko se mi še vedno otrplo sprašujemo, ali gre v resnici za ponorelega morilca ali le za senco čudne oblike.

A ko hipokampus informacije organizira in prefrontalni korteks prepozna smisel, element nevarnosti izpuhti. Ko je grožnja kontrolirana, je pod nadzorom tudi strah. Tako lahko uživamo praznik, kot je noč čarovnic (keltski Samhain), v čaščenju strahu, a brez lulanja v hlače.

A resničen horror srednjega od treh praznikov v dveh dneh je, jasno, potrošništvo. Čarovniško zapravljanje naj bi letos doseglo rekordnih 9 milijard dolarjev, mi pa bomo po zavrženem kostumu le zamenjali make-up in šli tolažit denarnice naravnost v cvetličarne ...